Pri 10 letih sem izgubil očeta in moral zelo zgodaj postati »moški hiše«. To me je naučilo nositi odgovornost, še preden sem bil pripravljen. Prva ljubezen – košarka mi je dala disciplino, ambicijo, uspehe, poraze in prve sanje. Potem sem šel v posel – propadli startupi so me naučili, kaj nočem početi. Odkril sem strast v trenerstvu – v pečatu, ki ga pustim pri ljudeh. V svojih dvajsetih sem doživel identitetni razpad – v poslu in odnosih sem se izgubil v ugajanju in pritiskih. Moral sem se znova sestaviti. Danes delam z ambicioznimi posamezniki, ki nosijo enako breme kot sem ga nekoč jaz: firmo, ekipo, družino in prihodnost.